Tehnika koncerna Sintal: Protivlomni – alarmni sistem: montaža

Med prazniki, ko število vlomov opazno naraste, se tudi več lastnikov poslovnih in stanovanjskih odloča za namestitev protivlomnega sistema. Pred začetkom veselega decembra smo med delom na terenu spremljali tehnika koncerna Sintal Sulja Velagića in Marka Stevića, ko sta s protivlomnim sistemom opremljala vinoteko.

Vinoteka je v mirnem okolišu, a so bili v zadnjem času v njeni okolici večkrat na delu nepridipravi. Objektov s protivlomnim sistemom pa se vlomilci raje izogibajo. “Veliko pomeni že nalepka na vratih. Če bi bil lopov, bi šel raje do naslednje hiše,” se je nasmejal Suljo.
Continue reading Tehnika koncerna Sintal: Protivlomni – alarmni sistem: montaža

Kakovostna protipožarna oprema Morley – izredno malo lažnih alarmov

Prejšnjič smo govorili o lažnih alarmih na splošno, tokrat bomo bolj podrobno o lažnih protipožarnih alarmih in njihovem odpravljanju. Protipožarni sistemi Morley so izjemno zanesljivi in skoraj nimajo lažnih alarmov, kjer bi bil vzrok nepravilno delovanje sistema. V primeru, da sistem alarmira, je ponavadi vzrok nekje drugje. Kateri pa so najpogostejši vzroki lažnih alarmov požarnih sistemov, ki jih beležimo v Sintalu?

Najpogostejši lažni požarni alarmi

Kot rečeno, kakovostna oprema pomeni tudi manj lažnih alarmov zaradi napake v samem protipožarnem sistemu; razlogi praviloma tičijo izven sistema. Najpogostejši so:

  • Gradbeni posegi v prostorih, ki običajno zaprašijo javljalnike dima. Javljalnike je potrebno pred posegom ustrezno zaščititi s plastičnimi pokrovčki.
  • Trgovski centri: bližina pečic za peko kruha povzroči ob odpiranjih hiter dvig temperature in pare, ki povzroči lažne alarme na javljalnikih požara. Javljalnike je potrebno zato ustrezno oddaljiti od virov toplote in pare.
  • Prašenje v lesni industriji, ki aktivira dimne javljalnike požara. Isti problem je tudi v objektih, kjer se skladišči moka. Potrebna zamenjava dimnih javljalnikov požara z ekvivalentnimi (npr. termičnimi).
  • Problem pare v prostorih, kjer se pomiva in pere (kuhinje): problem se omili, če je na objektu ustrezen prezračevalni sistem (kuhinjske nape,..). Je pa potrebno dimne javljalnike požara ponavadi nadomestiti s termičnimi.
  • Problem kondenza v trgovskih centrih: če se javljalnik požara nahaja direktno nad večjim zamrzovalnikom, skrinjo ali so nameščeni celo v hladilnici, lahko pride ob odpiranjih celo do zaledenitve bližnjih javljalnikov požara. V tem primeru jih je potrebno ustrezno odmakniti od virov kondenza.
  • Varjenje: predvsem v nižjih prostorih povzroči alarme, če so v prostoru nameščeni dimni javljalniki. Javljalnike je potrebno zamenjati s termičnimi ali v prostoru omejiti varjenje.
  • Čajne kuhinje: predvsem v manjših čajnih kuhinjah z nizkimi stropi se pri kuhanju sprošča para, ki povzroča lažne alarme na dimnih javljalnikih požara. Rešitev je zamenjava dimnih s termičnimi javljalniki požara.

Zgornji lažni alarmi so posledica različnih vzrokov:

  • sprememba namembnosti prostora glede na projekt,
  • dodatna oprema v prostorih, ki vpliva na proženje požarnih javljalnikov in pri projektiranju ni bila upoštevana (večji hladilniki, skrinje,..),
  • neustrezen projekt,
  • neustrezna montaža.

Igor Rot, direktor projektive, koncern Sintal

Lažni alarmi in njihovo odpravljanje

Alarm je lahko pravi ali lažni. Z vidika posredovanja na alarm (intervencija varnostnega podjetja) razlik med njima ni in ne sme biti, saj mora varnostno osebje v primeru sprejetega kateregakoli alarmnega signala v varnostnem nadzornem centru takoj intervenirati na objektu, ugotoviti vzrok za alarm in ustrezno posredovati.

Medtem ko imajo pravi alarmi za vzrok požar, vlom, rop, izlitje vode ipd., pa je lahko vzrok lažnih alarmov zelo različen: od slabe kvalitete opreme tehničnega varovanja, ki javi alarm, čeprav ga ni (odgovornost proizvajalca opreme), do nepravilnosti v projektu, zaradi katerih lahko pride do uporabe napačnih javljalnikov na napačnih mestih v objektu, zaradi napak izvajalca (nepravilna montaža, preobčutljivost javljalnikov,..) ter tudi zaradi napak uporabnika samega, ko npr. pri vstopu pozabi izklopiti protivlomni sistem, ta pa javi alarm.

Lažni alarmi so torej posledica človeškega faktorja in slabe kvalitete opreme. Vpliv lažnih alarmov zaradi človeškega faktorja se lahko zmanjša ali izniči z rednim strokovnim izobraževanjem, medtem ko je potrebno za zmanjšanje lažnih alarmov zaradi varnostne tehnike uporabiti kvalitetno opremo, kjer se rezultati pokažejo na daljši rok. Tega se zavedamo tudi v Sintalu, saj varnostna oprema, ki jo uporabljamo pri nas, kaže statistično zelo dobre rezultate, to pomeni zelo malo lažnih alarmov zaradi napak same opreme.

V naslednjem prispevku se bomo natančneje posvetili lažnim požarnim alarmom.

Igor Rot, direktor projektive, koncern Sintal

Ukrepi varnostnikov v letu 2011: Skoraj 30 % so jih izvedli varnostniki koncerna Sintal

Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja je predstavila podatke o ukrepih varnostnikov v letu 2011, ki so pokazali, da so bili postopki ukrepanja varnostnikov izvedeni zakonito in strokovno. Varnostniki so ukrepali v 4.643 primerih, med katerimi je bil daleč največkrat uporabljen ukrep zadržanje osebe (več kot 3600-krat). Fizično silo so varnostniki uporabili v 18 % primerov, v 4 % pa sredstva za vklepanje in vezanje.

Ob predstavitvi podatkov je predsednik Zbornice Branko Slak dejal, da je v preteklem letu zasebno varovanje pomembno prispevalo k dobri splošni varnosti v Sloveniji, saj so ukrepi varnostnikov “v večini primerov preprečili oškodovanje premoženja ali pa zaščitili varovane osebe, z uspešnim posredovanjem pa delujejo tudi preventivno, saj njihovo delo marsikoga odvrne od tatvin ali drugih kaznivih dejanj.«

Zbornica je pripravila tudi nasvete, ki jih je dobro upoštevati pri izbiri izvajalca zasebnega varovanja. Priporočila za varovanje doma so povzeli tudi različni mediji.

Vodilno podjetje za zasebno varovanje  je koncern Sintal

Varnostniki koncerna Sintal so opravili skoraj 30 % vseh ukrepov. Med njimi je bilo 1264 zadržanj osebe oz. več kot tretjino vseh zadržanj, 92-krat so uporabili fizično silo in le 15-krat sredstva za vezanje in vklepanje. Raziskava koncerna Sintal o krajah v trgovinah je pokazala, da so med najbolj zaželenimi artikli ličila, sledijo tatvine dragih parfumov ter “pomote” pri tehtanju sadja in zelenjave. Preprečili so tudi 60 kraj oblačil in 57 kraj nakita.

V Sintalu so zabeležili presenetljivo širok razpon tatov: najmlajši je bil star osem, najstarejši pa 86 let.

Tehnologija za varnost: primerjava megapikselske in HD kamere

Ni vsaka megapikselska kamera HD – in obratno.

HD ali megapikselska kamera?
Določen tip HD kamer (tisti z več kot milijonom slikovnih točk) je hkrati megapikselska kamera, sicer pa izraza ne pomenita iste stvari.

Razmah ponudbe na področju IP kamer in nedosledno označevanje izdelkov sta povzročila tudi, da v zadnjem času prihaja do zmede: ali je HD kamera  drugo ime za megapikselsko? V članku Sintalov strokovnjak Igor Rot razlaga, da ni. To sta kategoriji, ki se le delno prekrivata.

Lastnosti HD kamer

HD (high definition; visoka ločljivost) kamere so posebne kamere, izdelane po standardu SMPTE (angl. Society of Motion Picture and Television Engineers; Združenje filmskih in televizijskih inženirjev). Da se smejo deklarirati kot HD, morajo izpolnjevati vse zahteve standarda. To so:

  • resolucija:
    • 720p (1280×720 oz. 921600 pikslov; ni megapikselska) ali
    • 1080p (1920×1080 oz. 2.073.600 ali cca. 2,1 megapikslov; je megapikselska kamera
  • hitrost prikazovanja slik: 25 slik na sekundo (živa slika) pri HD ločljivosti
  • format slike: 16:9 (združljiv z današnjimi monitorji)
  • standardiziran razpon barv (boljši kot pri klasičnih megapikselskih kamerah)

    Megapikselske kamere

    Megapikselske kamere zagotavljajo visoko ločljivost slike: mega pomeni milijon, torej se ločljivosti gibljejo od milijon slikovnih elementov navzgor (1,3; 2; 3,1; 5; 8; 10 in celo 16). To pomeni, da imajo megapikselske kamere lahko bistveno višjo ločljivost slike kot HD.

    Kot vidimo, določen tip HD kamer lahko označujemo tudi kot megapikselsko kamero, saj ima več kot milijon slikovnih elementov.

    Več pikslov ne pomeni nujno boljše slike

    Da imajo megapikselske kamere lahko tudi bistveno višjo ločljivost od HD kamer, še ne pomeni, da zagotavljajo tudi boljšo sliko. Pri HD kameri je namreč zagotovljeno, da so uporabljeni elementi, ki zagotavljajo visoko kakovost.

    Slika je namreč odvisna tudi od dejavnikov, kot sta obdelava slike in kakovost objektiva. Proizvajalci uporabljajo za zajem slike različne slikovne pretvornike, ki uporabljajo različne tehnike. Cenejši in slabši je prepleteni način (interlaced, ponavadi označen s črko i), ki premikajoče objekte popači oz. razmaže. Zahteva standarda za HD kamere je progresivni način (črka “p” pri navedbi resolucije), ki omogoča jasno in ostro sliko, za proizvajalce pa višje stroške.

    Katero kamero uporabiti za videonadzor?

    Katero kamero bomo uporabili v varnostnem sistemu, je odvisno od tega, za kaj jo bomo uporabili.

    Megapikselskim kameram visoka ločljivost omogoča bistveno možnost nadzorovanja večjega prostora in nadzor detajlov. Pri varovanju to pride prav na primer pri prepoznavi obraza ali identifikaciji registrske tablice. Lahko imajo bistveno višjo resolucijo od HD kamer, zato jih za zajem širšega področja potrebujemo manj, uporabljajo se za nadzor zelo velikih področij, kot so parkirišča, letališča ipd. Vendar pa ponavadi te kamere omogočajo hitrosti prikazovanja od tri do petnajst slik na sekundo, kar povzroči nezvezno – pretrgano sliko.

    Prednosti HD kamere

    HD kamere omogočajo prikazu slike v realnem času, minimalna kakovost  slike pa je bistveno boljša od minimalne kakovosti megapikselskih kamer – zagotovljene so boljše dinamične lastnosti in večja občutljivost za prikaz detajlov v sliki. Kompatibilne so s HDTV, ki izpolnjuje zahteve istega standarda. To omogoča prenos signalov na vsako HD televizijo brez rezanja in spreminjanja velikosti slike. Primerne so za večino objektov, saj gre za zelo zmogljiv izdelek, ki pa ima seveda svojo ceno.

    Igor Rot, direktor projektive, Sintal

    Slovenija osma najbolj varna država na svetu

    Glede na globalni indeks miru je Slovenija na visokem osmem mestu, ko je govora o varnosti. Na vrhu seznama je zopet  Islandija, ki so jo od tam v letih  2009 in 2010 potegnili z gospodarsko krizo povezani nemiri, vendar se je že povsem umirila.

    globalni indeks miru 2011-varnost-varovanje-slovenija
    Lani je Slovenija pristala na desetem mestu (na sliki), letos se je umirila za dve mesti.

    Globalni indeks miru izračunajo na podlagi ocenjevanja 23 kriterijev. Slovenija se v nobenem pogledu ni odrezala zelo slabo, ima pa nekaj manjših pomanjkljivosti. Nekoliko slabše se je odrezala pri oceni prebivalcev o varnosti in kriminaliteti  v državi, imamo rahlo pomanjkljivo policijo, avtorji raziskave so zaznali tudi nekaj organiziranih notranjih konfliktov, nasilnih demonstracij, slabše smo se odrezali tudi vojaški izpostavljenosti in odnosi s sosednjimi državami.

    Če se ozremo po naših sosedah, gre najbolje Avstriji, ki nas prekaša za dve mesti. Italija je na 38. mestu, malo bolje gre Hrvaški, ki je na 35. mestu, Madžarska pa je na solidnem 17. mestu.

    Na vrhu lestvice delajo družbo Islandiji po vrsti Danska, Nova Zelandija, Kanada, Japonska, Avstrija, Irska, Slovenija, Finska in Švica, na zadnjih pet mest pa so se uvrstile Somalija, Afganistan, Sudan, Irak in Demokratična republika Kongo.

    Kitajska, država z največ prebivalci, je na 89. mestu, pri čemer je zanimivo, da so Združene države Amerike le eno mesto pred njo. Največja pomanjkljivost ZDA je vojaška izpostavljenost. Druga najbolj poseljena država, Indija, je na 142. mestu. Največja država po površini, Rusija, se je odrezala še slabše kot lani in je na 153. mestu.

    Zakonodaja: V veljavo prihajajo novi standardi za tehnično varovanje

    Čez slabo leto bodo za tehnično varovanje in varnostno-nadzorne centre pričeli veljati novi standardi, kar predvideva Zakon o zasebnem varovanju. Podjetja za varnost se jim bodo morala prilagoditi.

    Standardi, iz katerih bodo izšla pravila, niso novi, novost je njihova obvezna uporaba. Slovenski standardi za tehnično varovanje in varnostno-nadzorne centre so pravzaprav prevzeti evropski in vključujejo področje tehničnega varovanja (zahteve za varnostno opremo, prenosne medije med varovanim objektom in varnostno-nadzornim centrom) ter zahteve za varnostno-nadzorni center.

    Funkcija standardov:

    • predpisujejo zahteve za posamezne vrste varnostnih sistemov in jih tudi
    • razvrščajo v razrede (grade 1 do 4)

    Namen standardov:

    • večji red na trgu zasebnega varovanja
    • večja transparentnost in preglednost nad vgrajenimi sistemi tehničnega varovanja
    • višja kvaliteta
    • ustrezna cena elementov tehničnega varovanja v okviru kvalitete – razreda, v katerega je oprema uvrščena, zaščita naročnikov itd.

    Pri pripravi standardov, ki jih je Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja predlagala in posredovala na Ministrstvo za notranje zadeve, je aktivno sodeloval tudi koncern Sintal.

    Velika večina opreme tehničnega varovanja, ki jo koncern Sintal nudi naročnikom, že izpolnjuje zahteve. Za ostalo pa že pridobivamo ustrezne certifikate o izpolnjevanju zahtev.

    Igor Rot, dipl.inž.el.
    direktor projektive

    Sintal varnost: Kraje bakra v Združenih državah Amerike

    baker sintal varnost foto wiki
    Varnost premoženja je v časih krize bolj ogrožena. Kraje kovin so bolj pogoste tudi zaradi njihove trenutne visoke cene.

    V Združenih državah Amerike že od leta 2009 beležijo porast kraj bakra.

    Kraje spodbujajo rastoče cene kovin, še posebej bakra, hkrati pa kraje dodatno višajo cene. Nekatere kraje so neprijetne, druge pa že kar nevarne, recimo v Kaliforniji, kjer so ukradli bakrene žice, zaradi česar se je pristajalna steza regionalnega letališča znašla v temi. Pogostost in resnost kraj na letališčih se zvišuje.

    Zviševanje pogostnosti kraj kovin potrjuje novo poročilo zveznega urada za zavarovalniške zločine. Kraje bakra in drugih kovin se dogajajo po vsej državi. Urad poroča o več kot 25 tisoč zahtevkih za povračilo škode zaradi kraje bakra, brona, aluminija in kositra od let 2009 do 2011. V kar 96 odstotkih je šlo za krajo bakra.

    “Z višanjem cen kovin so bolj pogoste tudi kraje. Tatovi so pri krajah pripravljeni narediti skoraj karkoli: vlečejo jo s streh, kradejo spominska okrasja na pokopališčih, odpirajo klima naprave zaradi bakrenih delov in po domovih nabirajo žice in cevi,” so zapisali v raziskavi.

    Varnost doma in podjetij je v časih ekonomske krize žal še bolj ogrožena. V takih trenutkih pri zagotavljanju večje varnosti pride prav tudi pomoč profesionalcev, zato je pametno razmisliti o zaščiti svojega premoženja v sodelovanju z varnostnim podjetjem. Glede na prihranek strošek ni velik.

    Varnostna tehnologija: Telefon bo prepoznaval obraze, da ne bo treba tipkati gesel

    pametni telefon varnost tehnologija Security Technology News
    Varnostna tehnologija s prepoznavo obrazov, ki prihaja na pametne telefone, bi lahko nadomestila vnašanje gesel.

    “Gesla  – skupaj z enkripcijo podatkov –  sodijo med temelje varnosti informacijske tehnologije 21. stoletja,” so pred kratkim zapisali v enem od največjih ameriških podjetij, ki se ukvarjajo z računalniškimi mrežami. Vendar pa bi gesla lahko kmalu nadomestili napredni sistemi za prepoznavanje obraza, ki prihajajo na pametne telefone.

    Na koncu leta 2011 je Apple vložil predlog za patent, ki bi uporabnikom dovolil odkleniti Applove izdelke tako, da bi telefonu “pokazali obraz”. Vnašanje PIN kode tako ne bi bilo več potrebno.

    Google že ima, toda slabo

    Apple razvija rešitev, Google (oziroma njegov sistem Android) jo je pravzaprav predstavil že lani, vendar se ni izkazala za zelo kakovostno. Uporabniki so ugotavljali, da se da čitalec prelisičiti: eden od preizkuševalcev je čitalcu denimo pokazal kar svojo sliko in ta je bila dovolj, da je odklenil telefon. Rešitve še niso dovolj dobre, da bi nadomestile tipkanje, vsaj za potrebe varnosti ne.

    Zaenkrat še ne dovolj varno, pravijo tudi na Sintalu

    “Tehnologija za prepoznavanje obraza je prisotna že vrsto let. Rešitve, kot jih velika podjetja v zadnjem času razvijajo za pametne telefone, pa zaenkrat še ne zagotavljajo dovolj visoke stopnje varnosti niti telefonu, kaj šele varnostnim sistemom, ki morajo dosegati višjo stopnjo varnosti. Zato ne pridejo v poštev recimo kot nadomestek vnosa gesla za izklop alarma,”  je pripomnil strokovnjak s Sintala. Filmsko skeniranje obraza tako zaenkrat še ni na voljo v različici  za dom.

    Britanski policisti namerava izgrednike začasno oslepiti

    laser za zaslepljevanje izgrednikov c photonicsecuritysystems
    Kontroverzni laser ima domet pol kilometra in stane približno 30 tisoč evrov. (foto: photonicsecuritysystems.com)

    Britanska policija bo kmalu začela preizkušati nov laser, ki ga bodo usmerjali proti nasilnim izgrednikom. Z napravo SMU100 jih bodo začasno oslepili s trimetrskim snopom svetlobe.

    Med lanskimi izgredi so britanski policisti ugotovili, da dosedanje metode za boj proti njim zaradi omejitev in stranskih učinkov niso zadovoljive, zato razvijajo nove. Laser bo podoben sistemom, ki jih že uporabljajo britanske oborožene enote denimo v Afganistanu, kjer z njim varujejo konvoje. Domet laserja je 500 metrov, stane približno 30 tisoč evrov.

    Kje bodo testirali, ne povedo

    Ni znano, kje in kdaj bodo potekali testi, so pa policisti sporočili, da bodo s testi preverjali  bojazen, da laser morda trajno poškoduje oči. Zato bodo sodelovali tudi z strokovnjaki s področja zdravstva, saj hočejo zagotoviti, da je orožje učinkovito, a varno.


    Video: Laser, ki začasno slepi (youtube.com)

    Proti in za

    Kritiki namigujejo, da Britanci laser preizkušajo v državah tretjega sveta. Nasprotniki poudarjajo tudi, da je vsekakor konflikte bolje reševati mirno in se na vsak način izogniti situacijam, ko katera od strani uporabi silo, saj jo je zlahka zlorabiti.