Sintalova raziskava javnega mnenja o varnosti

Med 26. in 29. majem 2011 je agencija Giedon za Sintal opravila javnomnenjsko raziskavo o varnosti (predvsem premoženja med poletnimi počitnicami oziroma dopusti). Vzorec je znašal 1009 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Raziskava je pokazala, da večina Slovencev (75,7 odstotka) meni, da je Slovenija na splošno varna država. Vsak 12. Slovenec prepozna Sintal kot podjetje, ki se ukvarja z varovanjem, kar podjetja koncerna Sintal uvršča v vrh prepoznavnosti.

Premalo naredimo za zaščito svojega premoženja

Raziskava je pokazala, da večina Slovencev (75,7 odstotka) meni, da je Slovenija na splošno varna država. Večina (66,8 odstotka) pa tudi samokritično priznava, da kljub večjemu številu kaznivih dejanj vloma, tatvine ali ropa, ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja.

Slovenija - varna država
75 odstotkov vprašanih meni, da je Slovenija na splošno varna država. Če upoštevamo samo opredeljene, se s trditvijo, da je Slovenija na splošno varna država, strinja 89,6 odstotka anketirancev.

samozaščitno ravnanje
Večina vprašanih (66,8 odstotka) samokritično priznava, da ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja.

Anketiranci so bili pozvani, naj povedo, ali so bili v zadnjih letih žrtev kaznivega dejanja ropa, tatvine ali vloma oziroma ali poznajo koga (sorodnika, znanca ali prijatelja), ki je bil žrtev kaznivega dejanja ropa, tatvine ali vloma. Večina (84,2 odstotka) ni bila ali ne pozna nikogar, ki bi bil. 4,5 odstotka vprašanih je bila sama žrtev, 11,3 odstotka vprašanih pa pozna koga, ki je bil žrtev kaznivega dejanja.

Sicer tisti, ki so bili sami žrtev kaznivega dejanja, bolj menijo, da Slovenija ni varna država (91,1 odstotka), prav tako menijo tisti, ki poznajo koga, ki je bil žrtev kaznivega dejanja ropa, vloma ali tatvine (62,5 odstotka).

Preventivni ukrepi pred dopusti

Tretjina anketirancev (33,2 odstotka) je odgovorila, da bodo med dopusti, ko bodo dalj časa od doma, še dodatno zaščitili svoje premoženje. Tisti, ki so odgovorili, da ne bodo posebej zaščitili premoženja med dopusti, so bili vprašani, zakaj ne. Večina teh, ki so navedli, zakaj ne, je odgovorila, da zato, ker ne gredo na dopust (55,3 odstotka), ker se počuti varno (12,2 odstotka) in ker do zdaj niso imeli težav (10,3 odstotkov).

Najpogosteje zvonimo po toči

Na vprašanje, kako samozaščitno ravnajo (anketirancem so bili našteti nekateri preventivni ukrepi, povedati pa so morali, ali to naredijo ali ne), preden gredo na dopust ali so dalj časa zdoma, jih je 86,2 odstotka odgovorilo, da povsem zaprejo okna, in 30,4 odstotka, da poskrbijo, da poštni nabiralnik ne bo poln. 3,4 odstotka jih najame podjetje za varovanje, najmanj pa jih dodatno zavaruje premoženje pri zavarovalnici (2,4 odstotka). Da ima alarmno napravo, ki jo vključi, je dejalo 9,8 odstotka anketirancev, 17,3 odstotka pa jih poskrbi, da nekdo pride pogledati njihovo stanovanje ali hišo.

preventivni varnostni ukrepi
Najpogosteje našteti ukrepi, ki jih bodo vprašani izvedli pred odhodom na dopust.

Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala: »Splošna ugotovitev raziskave, ki smo jo med slovenskimi državljani izvedli pred bližajočimi se počitnicami, je, da velika večina ravna samozaščitno šele takrat, ko se jim nekaj zgodi oziroma potem, ko so sami žrtev vloma ali tatvine.«

Raziskava je namreč pokazala, da velika večina tistih, ki so bili v zadnjih letih sami žrtve vloma, tatvine ali ropa oziroma poznajo koga izmed sorodnikov, znancev ali prijateljev, ki so bili žrtve kaznivega dejanja, ravna veliko bolj samozaščitno kot tisti, ki to niso bili ali ne poznajo nikogar.

Tako 97,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 85,2 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da poštni nabiralnik med dopusti ni poln. To stori samo četrtina tistih, ki nima slabe izkušnje ali izkušnje s kaznivim dejanjem nima nihče, ki ga poznajo. Nadalje 85,7 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 31,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, ima alarmno napravo. 77,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 39,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da nekdo pride pogledati hišo ali stanovanje takrat, ko so na dopustu. Več kot četrtina (28,5 odstotka) tistih, ki so že bili žrtev kaznivega dejanja, pa za čas dopustov najame tudi podjetje za varovanje.

Komu bi zaupali ključ od stanovanja?

Anketiranci so bili vprašani, komu bi zaupali ključ stanovanja ali hiše, pri čemer ocena 1 pomeni, da mu sploh ne bi zaupali, ocena 5 pa, da bi mu popolnoma zaupali. Slovenci bi ključ svojega stanovanja ali hiše najbolj zaupali policiji (povprečna ocena 4,1), sorodniku (povprečna ocena 3,8) ali pooblaščenemu podjetju za varovanje (povprečna ocena 3,7), najmanj pa sosedu (povprečna ocena 3,4), znancu ali prijatelju (povprečna ocena 3,0) in sodelavcu v službi (povprečna ocena 2,8).

komu bi zaupali ključ
Povprečna ocena zaupanja: ocena 1 pomeni, da sploh ne bi zaupali, ocena 5 pa, da bi popolnoma zaupali.

9 thoughts on “Sintalova raziskava javnega mnenja o varnosti”

  1. Poleti in ob vseh večji dopustnih valih kar mrgoli povečano število ropov. Pa vsako leto imam občutek, da so ti ropi vedno bolj predrzni.

    Prav ko grem na dopust vse pospravim, da ni nič kaj takšnega na vidnem mestu. Pa ključe, dam osebi, ki ji zaupam, da pride vsako toliko malo prižgati kakšno luč. Smo še varna država, samo ne več tako kot pred nekaj 10leti.

    1. kdor misli, da smo v varni državi, najbrž živi na katerem osamljenem otoku. ne bi imel sintal čedalje več dela, če bi bila država varna. tako je pa čedalje več varnostnikov, policajev… in čedalje več dala imajo!

    1. zastonj že ni, potem je pa tudi to kockanje, če te pride kdo oropat, drugače se ti že ne splača 😉

  2. Zanimivo, več ljudi bi ključ od stanovanja bolj zaupalo policiji kot sorodnikom. Drugače pa se strinjam, da začnemo preventivno ravnati šele takrat, ko se je že kaj neprijetnega pripetilo nam ali komu v naši bližini.

  3. A slucajno obstaja podatek,koliko vlomov v hise in stanovanja se zgodi medtem ko so ljudje na dopustu?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *