Tehnologija za varnost: primerjava megapikselske in HD kamere

Ni vsaka megapikselska kamera HD – in obratno.

HD ali megapikselska kamera?

Določen tip HD kamer (tisti z več kot milijonom slikovnih točk) je hkrati megapikselska kamera, sicer pa izraza ne pomenita iste stvari.

Razmah ponudbe na področju IP kamer in nedosledno označevanje izdelkov sta povzročila tudi, da v zadnjem času prihaja do zmede: ali je HD kamera  drugo ime za megapikselsko? V članku Sintalov strokovnjak Igor Rot razlaga, da ni. To sta kategoriji, ki se le delno prekrivata.

Lastnosti HD kamer

HD (high definition; visoka ločljivost) kamere so posebne kamere, izdelane po standardu SMPTE (angl. Society of Motion Picture and Television Engineers; Združenje filmskih in televizijskih inženirjev). Da se smejo deklarirati kot HD, morajo izpolnjevati vse zahteve standarda. To so:

  • resolucija:
    • 720p (1280×720 oz. 921600 pikslov; ni megapikselska) ali
    • 1080p (1920×1080 oz. 2.073.600 ali cca. 2,1 megapikslov; je megapikselska kamera
  • hitrost prikazovanja slik: 25 slik na sekundo (živa slika) pri HD ločljivosti
  • format slike: 16:9 (združljiv z današnjimi monitorji)
  • standardiziran razpon barv (boljši kot pri klasičnih megapikselskih kamerah)

    Megapikselske kamere

    Megapikselske kamere zagotavljajo visoko ločljivost slike: mega pomeni milijon, torej se ločljivosti gibljejo od milijon slikovnih elementov navzgor (1,3; 2; 3,1; 5; 8; 10 in celo 16). To pomeni, da imajo megapikselske kamere lahko bistveno višjo ločljivost slike kot HD.

    Kot vidimo, določen tip HD kamer lahko označujemo tudi kot megapikselsko kamero, saj ima več kot milijon slikovnih elementov.

    Več pikslov ne pomeni nujno boljše slike

    Da imajo megapikselske kamere lahko tudi bistveno višjo ločljivost od HD kamer, še ne pomeni, da zagotavljajo tudi boljšo sliko. Pri HD kameri je namreč zagotovljeno, da so uporabljeni elementi, ki zagotavljajo visoko kakovost.

    Slika je namreč odvisna tudi od dejavnikov, kot sta obdelava slike in kakovost objektiva. Proizvajalci uporabljajo za zajem slike različne slikovne pretvornike, ki uporabljajo različne tehnike. Cenejši in slabši je prepleteni način (interlaced, ponavadi označen s črko i), ki premikajoče objekte popači oz. razmaže. Zahteva standarda za HD kamere je progresivni način (črka “p” pri navedbi resolucije), ki omogoča jasno in ostro sliko, za proizvajalce pa višje stroške.

    Katero kamero uporabiti za videonadzor?

    Katero kamero bomo uporabili v varnostnem sistemu, je odvisno od tega, za kaj jo bomo uporabili.

    Megapikselskim kameram visoka ločljivost omogoča bistveno možnost nadzorovanja večjega prostora in nadzor detajlov. Pri varovanju to pride prav na primer pri prepoznavi obraza ali identifikaciji registrske tablice. Lahko imajo bistveno višjo resolucijo od HD kamer, zato jih za zajem širšega področja potrebujemo manj, uporabljajo se za nadzor zelo velikih področij, kot so parkirišča, letališča ipd. Vendar pa ponavadi te kamere omogočajo hitrosti prikazovanja od tri do petnajst slik na sekundo, kar povzroči nezvezno – pretrgano sliko.

    Prednosti HD kamere

    HD kamere omogočajo prikazu slike v realnem času, minimalna kakovost  slike pa je bistveno boljša od minimalne kakovosti megapikselskih kamer – zagotovljene so boljše dinamične lastnosti in večja občutljivost za prikaz detajlov v sliki. Kompatibilne so s HDTV, ki izpolnjuje zahteve istega standarda. To omogoča prenos signalov na vsako HD televizijo brez rezanja in spreminjanja velikosti slike. Primerne so za večino objektov, saj gre za zelo zmogljiv izdelek, ki pa ima seveda svojo ceno.

    Igor Rot, direktor projektive, Sintal

    This entry was posted in Tehnologija, Varnostni sistem, video sistem. Bookmark the permalink.

    Leave a Reply

    Your email address will not be published. Required fields are marked *

    *

    You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>